Ivan Cankar
Kralj na Betajnovi
UL Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Zasedba
Režija: Maša Pelko
Dramaturgija: Anja Krušnik Cirnski
Scenografija: Aleksander Vujović, Katja Marinič
Kostumografija: Nina Čehovin
Glasba: Beti Strgar
Lučno oblikovanje: Juš A. Zidar
Tonski mojster: Anja Krušnik Cirnski
Igrajo
Jožef Kantor, fabrikant:Matic Valič
Hana, njegova žena: Lucija Harum
Francka, njuna hči: Ana Penca
Pepa, njuna mlajša hči: Beti Strgar
Nina, sorodnica Kantorjevih: Anuša Kodelja
Župnik: Blaž Popovski
Krnec, nekdanji štacunar in krčmar: Borut Doljšak
Maks, njegov sin: Timotej Novaković
Franc Bernot, posestnik: Lovro Zafred
Lužarica: Lina Akif
Sodnik: Gregor Podričnik
O uprizoritvi
Kralj na Betajnovi, četrta drama Ivana Cankarja, je bila napisana leta 1901 in do danes v sebi nosi skoraj nepredstavljivo aktualnost, tako na področju političnega, družbenega in intimnega. Vzpon fabrikanta Kantorja, ki brcne s poti vsak kamen, ki mu onemogoča imeti vse, po čemer hlepi požrešna kapitalistična roka in na drugi strani vagabund Maks, ki zahteva pravico vesti in svobode, tvorita osnovno strukturo ene najznamentiješih slovenskih dram.
Drama v sebi nosi kriminalno zasnovo, ki se konča s krvavim umorom kot najintimnejši ljubezenski trikotnik brez možnosti razrešitve, vendarle pa v samem jedru ostaja zgodba o moči družinske celice. Tokratna postavitev v adaptaciji študentov dramske igre in režije tretjega letnika AGRFT ohranja Cankarjevo pripovedno linijo, vendar pa zgodbo prestavi v en sam dogajalni dan, ki ima usodne posledice za vse udeležene. Uprizoritev skuša prodreti v do sedaj neraziskana polja zgodbe, kjer v ospredje postavlja predvsem vprašanje, kje se v izrazito moški zgodbi znajdejo ženske, ki naj bi sicer obstajale zgolj kot neme pričevalke.