Nahajate se na arhiviranem spletnem mestu 49. Tedna slovenske drame - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

49. Teden slovenske drame

Ponedeljek, 25. marec 2019

Programski katalog 49. Tedna slovenske drame

Vse informacije o letošnjem festivalu na enem mestu. Tiskana izdaja kataloga lahko kupite na blagajni Prešernovega gledališča Kranj.

Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj <em>Foto: Tania Mendillo</em>
Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj Foto: Tania Mendillo
Programski katalog 49. Tedna slovenske drame <em>Foto: Sandi Fišer, Mediaspeed /arhiv Prešernovo gledališče Kranj</em>
Foto: Sandi Fišer, Mediaspeed /arhiv Prešernovo gledališče Kranj
Programski katalog 49. Tedna slovenske drame <em>Foto: Sandi Fišer, Mediaspeed /arhiv Prešernovo gledališče Kranj</em>
Foto: Sandi Fišer, Mediaspeed /arhiv Prešernovo gledališče Kranj
Marko Sosič, selektor letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa. <em>Foto: Sandi Fišer, Mediaspeed /arhiv Prešernovo gledališče Kranj</em>
Marko Sosič, selektor letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa. Foto: Sandi Fišer, Mediaspeed /arhiv Prešernovo gledališče Kranj
Vilma Štritof, predsednica Strokovne žirije za nagrado Slavka Gruma, Grün - Filipičevo priznanje in nagrado za mladega dramatika <em>Foto: Arhiv FBS / Matej Kristovič</em>
Vilma Štritof, predsednica Strokovne žirije za nagrado Slavka Gruma, Grün - Filipičevo priznanje in nagrado za mladega dramatika Foto: Arhiv FBS / Matej Kristovič
Uvodnik

Spoštovani!

 

Nič ni lepšega kot v času turbulentnega dogajanja na področju kulture povabiti na festival Teden slovenske drame, ki stoji s svojim poslanstvom na trdnih temeljih. Vlade se menjajo, ministri prihajajo in odhajajo, umetniška – in če se osredotočim na naš festival – gledališka ustvarjalnost pa vztraja. Neverjetno živa in kakovostna je. Ne vrže je iz tira niti vztrajno zmanjševanje programskih sredstev niti pogoste menjave ministrov. Včasih se vprašam, katera stran je močnejša in katera se bo prva zlomila.

Pa pustimo črnogledost ob strani in se vprašajmo, koliko več bi se lahko naredilo, če bi bilo sredstev v kulturi dovolj (ne upam se vprašati, če bi jih bilo celo malo več kot dovolj, toliko, da bi si lahko v gledališču – in na ostalih umetniških področjih – privoščili tudi kakšen za ustvarjanje tako potreben "izlet v neznano" oziroma padec, ki ne bi bil takoj kaznovan). Z več ne mislim na večje število predstav nasploh, roko na srce – jih je dovolj, mislim predvsem na to, koliko več ustvarjalnega ognja bi lahko dali domači dramski pisavi in uprizarjanju sodobnih slovenskih tekstov. Dovolila si bom ustvariti iluzijo: vsa gledališča dobijo dodatna sredstva, če na repertoar uvrstijo praizvedbo slovenskega teksta; festival Teden slovenske drame dobi dodatna sredstva za prevajanje slovenskih dramskih besedil in njihovo promocijo v tujini ter lahko zaposli nekoga, ki se bo s tem sistematično ukvarjal; število uprizoritev slovenskih tekstov se drastično poveča, dramski pisci prejmejo spodobne honorarje in tantieme, od svojega dela lahko normalno živijo in ustvarjajo in niso breme državi, skozi davke pa ji del sredstev tudi povrnejo. Da umetnost ni tržno blago, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Trenutno zgolj lepa iluzija. Ali pač nekoč tudi realnost? Pravijo, da kjer je volja, je tudi pot. Že skoraj pet desetletij dokazujemo, da imamo voljo. Ali lahko ob prihodnjem jubileju pričakujemo tudi odstranitev katere od ovir na poti?

Cankar bi bil nad lanskim letom vsekakor navdušen in bi v polni meri užival v sadovih svojega dela. Hvalevredno je, da smo se njegovi briljantni ustvarjalni moči poklonili tako z uprizarjanjem njegovih dram kot tudi z ustvarjalno močnimi uprizoritvami, navdahnjenimi z njegovo prozo. Država se je njegovemu ustvarjanju in širšemu pomenu poklonila z razglasitvijo Cankarjevega leta. Torej ji le ni tako malo mar za dramatiko in gledališče, kot se zdi na prvi pogled. Ali je tudi to iluzija? Bom raje verjela v prvo predpostavko.

Teden slovenske drame bo naslednje leto praznoval abrahama. Torej je pred prelomnico, ob kateri človek v svojem življenju običajno naredi nekak obračun in se vpraša, kako se pognati v novo obdobje. Moje mnenje je, da je festival v vseh teh letih rastel in utrjeval svoje temelje in da mora biti njegova pozornost v prihodnosti usmerjena prav v promocijo slovenskih dramskih besedil. Trdno sem prepričana, da je slovenska dramatika dobra in da bi se ji ob pravi podpori odprla vrata na številne odre. Želimo si, da bi imeli prihodnji selektorji veliko dela z izborom uprizoritev tako na domačih kot na tujih odrih. Zadnja leta opažamo, da narašča število uprizoritev slovenskih dramskih besedil v tujini. Gostovanja teh uprizoritev so že nekaj let stalnica programa Tedna slovenske drame. Žal letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli povabiti predstav iz Ukrajine in Francije. Prav zato bo festival v 50. leto svojega obstoja stopil z novim pravilnikom, ki bo sicer zmanjšal število predstav na festivalu, prinesel pa možnost videti tudi tisto najboljše, kar bo na tujih odrih ustvarjenega na osnovi slovenskih dramskih besedil. Želimo si, da bi v okviru festivala potekale celoletne rezidence dramske pisave, želimo si več nagrad na festivalu, želimo si … še marsikaj … Prepričana sem, da bomo že naslednje leto uspeli uresničiti vsaj del naših želja; naj prinesejo dobre rezultate, ki bodo vsem v zadovoljstvo. In upanje? Da ne bo potrebno reči: "Minister Gregor pa nič."

Tudi letošnji 49. festival Teden slovenske drame prinaša bogato in kakovostno vsebino, ki dokazuje živost slovenske dramske pisave in njenega uprizarjanja. Hvala vsem, ki ga boste spremljali, hvala vsem, ki ste ga pomagali pripraviti, in hvala vsem, ki ga boste pomagali izpeljati.

 

Mirjam Drnovšček,

direktorica Prešernovega gledališča Kranj

Prenesi datoteke


Iskalnik